Pričevanja uporabnikov
»Tako sem bila depresivna, malodušna. Ko ne veš, a se sploh česa veseliš.«
»Na posvetu sem dobila natančno to, kar sem pričakovala in potrebovala. Če bi ocenjevala s številko od 1 do 10, dam 10. To je ena razbremenitev, pomiritev, ena pozitivna energija, optimizem.«
»Nudi ti čisto enako možnost komunikacije kot v živo in ni čakalne dobe.«
»Ugotovila se, da je meni zdaj težje, kot mi je bilo pred presaditvijo. In sem se sama pri sebi spraševala, pa saj zdaj je šlo vse skozi, ampak meni je šlo pa vse samo še navzdol.«
»Mogoče bi dodala še kakšnega strokovnjaka, s kakšnega drugega področja. Ali pa, da se ponudi bolnikom tudi posvetovalnica v manjši skupini treh, štirih bolnikov, da bolnik v izkušnjah drugih morda najde kakšno rešitev zase.«
»Nisem hotela o tem govoriti, ker se mi je zdelo – ah, potem me bodo ljudje čisto drugače gledali!«
»Čez dan je še šlo, zvečer je bilo pa grozno. Občutek sem imela, da grem spet v bolnico, jaz sem imela samo tisto sobo pred očmi, da bom ravnokar tam notri pristala. In tega se nisem mogla znebiti. In sem rabila ta pogovor. Čez dan sem se zamotila, zvečer je bila pa katastrofa. Psihično me je čisto razsulo.«
»Mi je zelo lepo razložila, kako naj poskušam misli preusmerjati. In sem videla, da ima izkušnje, me je usmerjala in mi je bilo lažje. Po pogovoru mi je bilo takoj lažje.«
»Spraševala sem se, zakaj ravno jaz, kaj sem naredila narobe. Bilo je grozno, čisto sem bila šokirana.«
»Ko se začne zdravljenje, si fighter, čutila sem eno moč. Ampak potem so se med zdravljenjem vseeno pojavljali vzponi in padci, kaj pa, če se vseeno ne bo vse dobro izšlo? Podobno je pred vsako kontrolo, ko preverjajo, kako uspešno je zdravljenje«
»Jaz nisem drugega imela, meni je bila ta možnost vse. Veste zakaj? Ker sem se čutila varno.«
»V bistvu me je to dobilo čisto nepripravljeno, jaz sem bila čisto paf. Najbolj mi je bilo pa hudo, kako povedati svojim otrokom. »
